torek, 3. november 2009

O portugalskem jeziku ** Sobre idioma portuguesa




Pomen portugalščine narašča tudi v Južni Ameriki. Zaradi vpliva Brazilije je popularen in ga poučujejo predvsem v Argentini, pa tudi v drugih državah Južne Amerike, tistih, ki tvorijo trgovinsko zvezo Mercosul. V Braziliji živi cca 200 milijonov ljudi, ki govorijo portugalsko kot svoj prvi jezik, takšne pa najdemo tudi v Argentini, Boliviji, Paragvaju in Urugvaju, kjer se je pojavil dialekt znan kot "portuñol" (iz besed português in español), ki ga govorijo tudi v Venezueli.

A importância da língua Portuguese está também a aumentar na América do Sul. Devido à influência do Brasil, é popular e ensinada pricipalmente na Argentina, assim como em outros países da América do sul, os que fazem parte da  MERCOSUL (Mercado Comum do Sul). No Brasil cerca de 200 milhões de pessoas falam Português como primeira língua, assim como na Argentina, Bolívia, Paraguay e Uruguai, onde tem havido um dialecto conhecido como portunhol (palavra que começa por "portu" de português e acaba em "nhol" de espanhol), falado também na Venezuela. 

The importance of Portuguese is also increasing in South America. Because of the influence of Brazil, is popular and taught primarily in Argentina, as well as in other countries of South America, those who form the trade union Mercosul. In Brazil are living about 200 million people speak Portuguese as their first language, such as found in Argentina, Bolivia, Paraguay and Uruguay, where there has been a dialect known as "portuñol" (from words português and español) spoken also in Venezuela. 


SLOVNICA

Glagol

Glagoli so razdeljeni v tri spregatve, ki so razvidne iz končnic, ki so –ar, -er, -ir (in –or za nepravilne glegole). Večina glagolov ima končnico –ar. Glagoli z enako končnico sledijo istemu vzorcu.

   •  cantar (peti)
   •  comer (jesti)
   •  rir (smejati se)
   •  compor (skladati)

Glagolski nakloni:

Velelni: uporablja se za izražanje želja, ukazov in nasvetov

   •  canta **poj! (ednina ** singular)
   •  cantem ** pojte! (množina ** plural)
Povedni: uporablja se za izražanje dejstev

Preproste oblike
   •  presente (sedanji) -- (eu) falo ** (jaz) govorim; (tu) falas ** (ti) govoriš; 
      (ele, ela) fala ** (on, ona) govori
   •  pretérito perfeito simples (pretekli) -- (eu) falei ** govoril sem; 
      (tu) falaste ** govoril si; (ele, ela) falou = govoril je
   •  pretérito imperfeito (pretekli) -- (eu) falava = govoril sem
   •  pretérito mais-que-perfeito simples (pretekli) -- (eu) falara ** sem bil govoril
   •  futuro (prihodnji) -- (eu) vou falar ** govoril bom
   •  futuro do presente simples (prihodnji) -- (eu) falarei ** govoril bom
   •  futuro do pretérito simples (prihodnji) -- (eu) falaria ** jaz bi govoril

Progresivne oblike
   •  presente contínuo (sedanji) -- (eu) estou falando – govorim
   •  passado contínuo -- estava falando – sem govoril

npr.: Eu estou falando português ** (Jaz) govorim portugalsko


Sestavljena oblike

   •  pretérito perfeito composto -- tenho falado ** sem govoril
   •  futuro do presente composto -- terei falado ** bom govoril
   •  pretérito mais-que-perfeito composto -- tinha falado ** sem bil govoril
   •  futuro do pretérito composto -- teria falado ** bi govoril

npr.: Eu tenho falado inglês ** Govoril sem angleško.


Vir ** origem ** source

Enhanced by Zemanta

ponedeljek, 16. marec 2009

Dodatek – množina samostalnikov in pridevnikov


Exercícios ** Vaje
http://portugalscinavaje.blogspot.com/

Coração da VilaImage via Wikipedia


Apêndice – plural dos substantivos e adjectivos

A gramática do este blog não é um curso de português ou esloveno. Trata-se de material suplementar que permite um trabalho individualizado em casa ou na sala de aula e, como tal, as unidades deverão ser seleccionadas de acordo com as dificuldades especificas de cada aluno.
Slovnica tega bloga ni tečaj portugalšine ali slovenščine. To je dodatno gradivo, ki dovoljuje individualno delo doma ali v šoli. Vsako poglavje je potrebno izbrati oz. obravnavati sorazmerno z znanjem posameznika.
vogal ou ditongo (excepto –ão) ** samoglasnik ali dvojni samoglasnik (razen na –ão)

Português ** portugalsko
slovensko ** esloveno
singular
**ednina
plural (incluído dual)**množina (vključno dvojina)
Singular
**ednina
Dual (2)**
dvojina
plural (3,4)**
množina
plural (5,6,...)
**
množina
mesa
mesas
miza
mizi
mize
miz
cidade
cidades
mesto
mesti
mesta
mest
taxí
taxís
taksi
taksija
taksiji
taksijev
livro
livros
knjiga
knjigi
knjige
knjig
peru
perus
puran
purana
purani
puranov
irmã
irmãs
sestra
setri
sestre
sester
mãe
mães
mati
materi
matere
mater
céu
céus
nebo
nebesi
nebesa
nebes

ditongo –ão ** dvojni samoglasnik –ão

Português ** portugalsko
slovensko ** esloveno
singular
**ednina
plural (incluído dual)**množina (vključno dvojina)
Singular
**ednina
Dual (2)**
dvojina
plural (3,4)**
množina
plural (5,6,...)
**
množina
irmão
irmãos
brat
brata
bratje
bratov
mão
mãos
roka
roki
roke
rok
alemão
alemães
Nemec
Nemca
Nemci
Nemcev
pão
pães
kruh
kruha
kruhi
kruhov
estação
estações
postaja
postaji
postaje
postaj
consoante ** soglasnik

-al : jornal – jornais ** časopis - časopisi
-el : hotel – hotéis ** hotel – hoteli
pastel – pastéis ** pecivo – peciva
possível – possíveis ** možen - možni
-il : difícil – difíceis ** težek , teža – težki, teže
fácil – fáceis ** lahek - lahki
-ol : espanhol – espanhóis ** španski - španske
-ul : azul – azuis ** moder – modri
-m : bom – bons ** dober – dobri
-r : cor – cores ** barva – barve
-s : país – países ** dežela - dežele
lápis – lápises ** svinčnik – svinčniki
português – portugueses ** Portugalec, portugalski – Portugalci, portugalski
-z : feliz – felizes ** srečen – srečni
rapaz - rapazes ** deček – dečki
vez – vezes




Začel sem z novim blogom za učenje portugalščine. Če si začetnik, svetujem, da ga berete najprej, nato pa ponovno tole slovnico.


Comecei um novo blog para aprender Português. Se você é um novato, eu aconselho que você leia o primeiro e depois novamente esta gramática.

I started a new blog to learn Portuguese. If you are a beginner, I advise that you read it first, and then again this grammar.





Portugalščina brez meja

Português sem fronteiras


http://portugalscinabrezmeja.blogspot.com/









Reblog this post [with Zemanta]

petek, 13. marec 2009

Poglavje 50 – imeti vsebovati biti


Unidade 50 – haver; haver de + infinitivo

Não nada dentro da caixa. ** Nič ni v škatli.
um coelho dentro da caixa. ** V škatli je zajec.
dois coelhos dentro da caixa. ** V škatli sta dva zajca.

Verbo haver / forma impessoal ** glagol imeti / neosebna oblika
presente
p.p.s.
imperfeito
pret.perf. composto
pret. mais-que-perf. composto
futuro
condicional
houve
havia
tem havido
tinha havido
haverá
haveria

O verbo haver pode ser equivalente a ** Glagol 'haver' lahko pomeni isto, kot :

(a) ter ** imeti

morangos para sobremesa. ** Za poobedek so jagode.
(Temos morangos para sobremesa. ** Imamo jagode za poobedek)

(b) dar / ser transmitido ** biti predvajano

Hoje um bom filme na televisão. ** Danes je dober film po televiziji.
(Hoje dá/é um bom filme na televisão. ** Danes bo predvajan dober film po televiziji.)

(c) estar ** biti
Havia muita gente na rua àquela hora. ** Ob tistem času je bilo veliko ljudi na ulici.
(Estava muita gente na rua àquela hora. ** Ob tistem času je bilo veliko ljudi na ulici.)

(d) existir ** obstojati

várias teorias sobre esse asunto. ** O tem dogodku je več teorij.
(Existem várias teorias sobre esse asunto. ** O tem dogodku obstoja več teorij.)

(e) acontecer / passar se ** zgoditi se, pripetiti se

O que é que houve? ** Kaj je bilo?
(O que é que aconteceu? ** Kaj se je zgodilo?)

Futuro – intenção / convicção ** prihodnjost – namen / prepričanje

haver de + infinitivo

eu
hei-de
fazer
ir
ser
tu
hás-de
você
ele
ela
há-de
nós
havemos de
vocês
eles
elas
hão-de

Usamos haver de + infinativo para exprimir forte intenção ou convicção relativamente a acções ou factos futuros.

** haver de + nedoločnik uporabljamo, ko izražamo močan namen za nekaj v prihodnjosti.


O que é que queres ser mais tarde? ** Kaj želiš postati?
Hei-de ser médico. ** Postal bom zdravnik.

Fomos a Évora. É uma cidade tão bonita que havemos de voltar lá. ** Bili smo v Evori. To je tako lepo mesto, da se moramo tja še vrnili.

Já encontraste a tua mala? ** Si že našla svojo torbico?
Ainda não, mas hei-de encontrar. ** Še ne, ampak jo moram najti.

Reblog this post [with Zemanta]

Poglavje 49 – desde in há

panoramica di Ptuj sulla DravaImage by elisabetta2005 via Flickr

Unidade 49 – desde e há

há ** pred (časovno, ne v vseh primerih)
desde ** od (časovno)

Hoje é sexta. ** Danes je petek.
Não vejo o João e a Ana desde segunda. ** Jožeta in Ane nisem videl že od ponedeljka.
Não os vejo há cinco dias. ** Nisem jih videl pet dni.
Usamos desde para indicar o começo de um período de tempo. ** Desde uporabljamo za označitev začetka nekega časovnega razdobja.

desde ** od
segunda ** od torka
ontem ** od včeraj
as 10 horas ** od desetih.
o dia 20 de Julho ** od dvajsetega julija
Março ** od marca
1990 ** od (leta) 1990
Usamos para indicar o período de tempo. ** '' uporabljamo za označitev časovnega razdobja.

há ** pred
um dia ** enim dnevom
cinco dias ** petimi dnevi
uma hora ** eno uro
uma semana ** enim tednom
dois meses ** dvemi meseci
três anos ** tremi leti
Ele está de férias desde a semana passada. ** Na počitnicah je od prejšnjega tedna.
Ele está de férias há uma semana. ** Na počitnicah je en teden
Ando a tirar o curso desde 2000 ** Na tečaj hodim od leta 2000.
Ando a tirar o curso quatro anos. ** Na tečaj hodim štiri leta.

(expressão de tempo em relação ao passado ** izraža čas v povezavi s preteklostjo)
Ela saiu de casa meia hora. ** Iz hiše je šel pred pol ure.
Quando é que chegaste? ** Kdaj ste prišli?
dez minutos. ** Pred desetimi minutami.
Estive com o Paulo dois dias. ** S Paulom sem bila pred dvema dnevoma.
Usamos para indicar um momento no passado. Nestes casos o verbo está sempre no passado.** uporabljamo označitev nekega trenutka v preteklosti. V tem primeru je glagol vedno v preteklem času.




Reblog this post [with Zemanta]

četrtek, 12. marec 2009

Poglavje 48 – glagolnik

Sunset in Criação Velha, Pico Island Azores

Unidade 48 – gerúndio simples
gerúndio : forma verbal portuguesa, invariável, terminada em -ndo.
** portugalska glagolska oblika , stalna, besede se končajo na -ndo
Glagolnik je samostalniška glagolska oblika, ki pomeni dejanje, stanje
Npr. glagol : sedeti – glagolnik : sedenje
Kot gledam tole lekcijo, pa se v portugalščini gerundij uporablja drugače
Indo de táxi e mais rápido. ** Iti s taxijem je bolj hitro.

Verbos terminados em
** Glagoli, ki se končajo na
-ar
-er
-ir
infinitivo ** nedoločnik
falar
comer
abrir
gerúndio ** gerundij
falando
comendo
abrindo

Usamos o gerúndio para ** gerundij uporabljamo :

(a) substituir uma oração coordenada ** nadomestiti povezan stavek
Assaltaram a casa e levaram todos os valores. ** Vdrli so v hišo in odnesli vse vrednosti.
Assaltaram a casa, levando todos os valores. **

(b) exprimir uma circunstância de tempo ** okoliščina v nekem času
Quando viu o carro, parou. ** Ko je videl avto, je prenehal.
Vendo o carro, parou. **

(c) indicar o modo ** opisati razpoloženje
Ela ouvia com lágrimas nos olhos o relato do acodente. ** S solzami v očeh je poslušala poročilo o nesreči.
Ela ouvia, chorando, o relato do acidente. ** Med poslušanjem poročila o nesreči
je jokala  /  
Solznih oči je poslušala poročilo o nesreči. 

Opomba : gerundij oblika je težko neposredno prevedljivo v slovenščino.
Nota : o erúndio é uma forma muiti difícil a traduzir directo na lingua eslovena.
Morda ** talvez (!?) : chorando = jokajoč(a) ; vendo = videč

Realização gradual ** postopna izvedba

Ir + gerúndio

eu
vou
andando
escrevendo
fazendo
tu
vais
você
ele
ela
vai
nós
vamos
vocês
eles
elas
vão

Vai chamando o táxi que eu já desço. ** Pokliči taxi, ker že grem dol.
Enquanto a mãe faz almoço, a Ana vai pondo a mesa. ** Med tem, ko mama pripravlja kosilo, bo Ana pripravila mizo.
Enquanto o prefessor não chega, os alunos vão lendo o texto. ** Dokler učitelj ne pride, bodo učenci brali besedilo.




Reblog this post [with Zemanta]

torek, 10. marec 2009

Poglavje 47 –smeti uspeti vedeti znati poznati morati potrebovati

Hotel Palace, :sl:Portorož. Avtor: Ziga.Image via Wikipedia

Unidade 47 – poder, conseguir, saber, conhecer, dever, ter de/que, precisar de
poder ** smeti, moči
(a) possibildade / oportunidade ** možnost / priložnost
Ele tem tido muito trabalho. Só agora é que pode tirar férias. ** Imel je veliko dela. Šele zdaj gre lahko na počitnice.
Hoje não posso ir com vocês. ** Danes ne morem iti z vami.
(b) probiação (negativa) ** prepoved
Não se pode fumar nos transportes públicos. ** Na sredstvih javnega prevoza se ne sme kaditi.
O senhor não pode estacionar aqui o carro. ** Gospod tukaj ne sme parkirati avtomobila.
(c) pedir / dar autorização ** prositi / dati dovoljenje
Posso entrar? ** Smem vstopiti?
Pode, pode. ** Lahko, lahko.
conseguir ** uspeti
(a) capacidade fízica / mental ** zmožnost fizična / umska

Ele não consegue estudar com barulho. ** V hrupu se ne uspe učiti.
Consegues ver alguma coisa? ** Ali uspeš kaj videti?
Não. Sem óculos não consigo ver nada. ** Ne, brez očal ne uspem nič videti. / Ne, brez očal nič ne vidim.
saber ** znati
(a) ter conhecimentos para ** poznati, znati

Sabes trabalhar com esta máquina? ** Ali znaš delati s tem strojem.
Não, não sei. ** Ne, ne znam.
A minha mãe sabe falar esloveno. ** Moja mama zna govoriti slovensko.
conhecer ** poznati
(a) já ter visto / já ter ido ** že videti / že biti

Conheces o irmáo da Ana ? ** Ali poznaš Aninega brata?
Conheço, foi meu colega na escola. ** Poznam, bil je moj sošolec.
Ainda não conheço a tua casa nova. ** Še zdaj ne poznam (nisem videl) tvoje nove hiše.

dever ** morati, smeti

(a) probabilidade ** možnost

É meia-noite. A estas horas não deve estar ninguém no escritório. ** Polnoč je. Ob tej uri naj bi nihče ne bil v pisarni.
(b) obrigação moral (o que está certo) ** moralna obveza (kar je prav)

Um jornalista deve ter cultura geral. ** Novinar bi moral imeti splošno kulturno izobrazbo.
Não devias fumar. Faz mal à saúde. ** Ne bi smel kaditi. Škodi zdravju.

ter de / que ** morati
(a) forte necessidade ** prisila, nuja
Tenho que tomar o antibiótico 3 vezes por dia. ** Antibiotike moram jemati 3 krat dnevno.
(b) obrigação ** obveznost
Em Portugal os homens têm de fazer o serviço militar. ** Na Portugalskem morajo moški služiti vojni rok.
precisar de ** potrebovati

(a) necessidade ** potreba
Vou a banco. Preciso de levantar dinheiro. ** Grem na banko. Moram dvigniti denar.
Vou às compras. A minha mãe precisa de ovos, açúcar e manteiga para fazer um bolo. ** Grem po nakupih / grem v trgovino. Moja mama potrebuje jajca, sladkor in maslo, da bo naredila kolač.





Reblog this post [with Zemanta]